Radarska slika padavin - Windy - Širša okolica:
Vremenska napoved v sliki:
Vremenska napoved v sliki:
"Bukovščica – majhen kraj na Gorenjskem, kjer se srečajo kmet, kolesar, pohodnik in mimoidoči. Tisti, ki se ustavi, zagleda tisto, kar vreme vsak dan napiše na novo: sonce, dež, meglo ali veter. Tukaj ni hitre vožnje, je pa dobra volja in razgled. Za vse, ki potujete čez naše konce – dobrodošli."
Bukovščica: Zgodovina in značilnosti vasi:
Osnovni podatki o vasi:
Bukovščica je gručasta vas, ki leži na nadmorski višini 447 metrov v Občini Škofja Loka . Po zadnjih podatkih ima 146 prebivalcev . Vas obkrožajo nižje vzpetine z zaselki Laško, Kras, Hrib, Dunaj in Plana .
Ime Bukovščica izvira iz besede bukev. Vas je v preteklosti namreč obdajal bukov gozd, po katerem je dobila ime . Še prej se je prvotno imenovala In dem Pach (Ob potoku), ker je naselbina nastala ob potoku, ki danes teče skozenj in se prav tako imenuje Bukovščica .
Skozi vas teče potok Bukovščica, levi pritok Selške Sore .
Zgodnja poselitev in arheološke najdbe
Najstarejše sledi človeške prisotnosti segajo v čas med 17. in začetkom 20. stoletja. Med letoma 2010 in 2011 so arheologi na območju predvidene gradnje stanovanjske hiše v Bukovščici 17 izvedli obsežne raziskave .
Odkrili so ostanke naselbine iz novoveškega obdobja. Arheološko območje Laško, h kateremu sodi tudi vas, je razglašeno za dediščino . Ime zaselka Laško naj bi namigovalo na antično poselitev. Ime Laško je izpeljano iz besede Vlah, s katero so novi prišleki Slovani po naselitvi na Balkanu poimenovali staroselsko romanizirano prebivalstvo .
Med izkopavanji so arheologi našli izjemno količino keramike – kar 17.932 fragmentov sivočrne kuhinjske keramike, 2.867 fragmentov glazirane keramike (prevladuje zelena, sledita rjava in rumena) ter 227 fragmentov svetle neglazirane keramike . Odkrili so tudi dve odpadni jami, vkop za temelje objekta in skupine kamenja, ki so verjetno ostanki temeljev objekta .
Raziskovalci še danes niso povsem prepričani, zakaj se je ob stanovanjski hiši nabralo toliko keramike – ali je šlo za navaden gospodinjski odpad skozi zelo dolgo obdobje ali morda za obrtno dejavnost, povezano z gostinstvom .
Cerkev sv. Klemena
Osrednja točka vasi je cerkev sv. Klemena. Prvič je bila omenjena leta 1689, vendar njen pravokotni kor nakazuje na romanske korenine, kar pomeni, da je še veliko starejša .
Cerkev je skozi stoletja doživela več prezidav. Na južni steni prezbiterija je ohranjena freska sv. Krištofa, ki jo je naslikal Janez Gosar (1830–1887) . Nekatere freske je naslikal Jernej iz Loke. Glavni oltar je iz leta 1851, Križev pot pa je delo Leopolda Layerja .
Cerkev je bila leta 2007 razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena .
Župnišče so zgradili veliko let pozneje kot cerkev, prav tako mežnarijo. Župnišče je bilo med 2. svetovno vojno porušeno .
Pred prvo svetovno vojno se je v vas priselil organist z družino, ki se je pisal Nastran (domačini so ga klicali Jakovc), da bi v cerkvi orglal in vodil pevce. Približno v istem času se je priselil tudi mežnar iz ene od grap v Poljanski dolini, zato so ga poimenovali Grapár (pisal se je Demšar) .
Šola v Bukovščici
Šola je bila zgrajena leta 1912. Danes je to podružnična šola Osnovne šole Ivana Groharja v Škofji Loki, v kateri poteka pouk od 1. do 5. razreda .
V šolski okoliš poleg Bukovščice sodijo še naselja Knape, Pozirno in Strmica .
Med 2. svetovno vojno pouka ni bilo, le nekaj malega z nemškimi učitelji .
Na pročelju šole sta dve pomembni spominski plošči:
Prva spominska plošča (odkrita 1980) je posvečena relejni kurirski postaji G-26, ki je na tem področju delovala med NOB. Preko območja Bukovščice so potekale pomembne kurirske poti, ki so leta 1944 prerasle v ustanovitev te postaje. Zaradi sovražnikovega pritiska so postajo v začetku leta 1945 preselili v Rudensko grapo .
Druga spominska plošča (odkrita 1988) je posvečena Minersko-sabotažni četi Gorenjskega odreda "Grintavec", ki se je na tem območju zadrževala od septembra 1943 do julija 1944. Četa je napadala železniško progo Škofja Loka–Radovljica in cesto skozi Sotesko v Selško dolino. Krajanom Bukovščice in okolice se na plošči zahvaljujejo, da njihovo taborišče ni bilo nikoli izdano .
Druga svetovna vojna in spomeniki
Območje Bukovščice je imelo med vojno pomembno vlogo. Pri Kocjanovih na griču nad cerkvijo so v prvi zasilni ambulanti zdravili prve ranjene partizane, ki so bili ranjeni v bojih na območju Selške doline v pozni jeseni 1941 in v Dražgoški bitki .
Zanje je skrbela vsa Tomažinova družina, zdravila in sanitetni material pa so jim dobavljali sorodniki iz Kranja. Po Dražgoški bitki je bila ambulanta izdana, vendar so se ranjenci še pravočasno umaknili .
januarja 1942 so Nemci družino zaprli in izgnali na Bavarsko. Oče Janez Tomažin je bil 31. marca 1942 ustreljen kot talec v Begunjah .
Pri Kocjanovih je v prvih dneh decembra 1941 potekalo tudi pomembno posvetovanje gorenjskega političnega in vojaškega vodstva pod vodstvom Staneta Žagarja, člana Centralnega komiteja KPS in Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet. Na njem so sprejeli sklep o začetku množične vstaje na Gorenjskem .
Zanimiva imena zaselkov
Dunaj: Ta zaselek nad vaškim jedrom nosi slavno ime po avstrijski prestolnici. Po pripovedovanju so sem pred stoletji prišli "odsluženi" vojaki, ki so dobili pravico do zemlje. Druga razlaga pravi, da so sem prišli rudarji z Nemškega kopat rudo v železov rudnik v Knapih .
Laško: Ime je izpeljano iz besede Vlah – tako so Slovani poimenovali staroselce. Zanimivo je, da je sosednji zaselek dobil ime Dunaj kot šaljiv dvojnik, ker so Laško razumeli kot 'Italijo' .
Plana: Z zaselka se odpira čudovit razgled na Škofjeloško hribovje vse do Triglava. Plana je bila tudi nekakšna obvezna postaja za otroke, ki so hodili v šolo iz Planice in Lavtarskega vrha .
Knape: Vas je nastala v 1. polovici 17. stoletja in je prvič omenjena leta 1642 kot naselbina bukovških rudarjev. V vasi je v času rudarjenja stala tudi talilna peč, imenovana Pudlovka, v kateri so pridobivali železo iz rude in oglja. Maja 1915 je vas skoraj v celoti uničil požar .
Zanimivosti in ljudski spomini
V vasi sta dve večji kmetiji: Pər Bərnk in Pər Dóbərnk, ki sta imeli nekoč vsaka svoj mlin. Obe kmetiji sta imeli tudi svojo kapelico – Brnkova je stala tam, kjer danes stoji cerkev, Dobrnkova pa na griču za današnjim pokopališčem .
Hišno ime Pər Špílari izvira iz poimenovanja hriba Špil, ki stoji za hišo. Na Špilu so grabili steljo, pobirali suhljad in nabirali gobe. V tej hiši so izdelovali platno – statve so danes na ogled v Loškem muzeju .
Na Hribu, kjer so bile včasih 4 hišne številke, je Špela Tomažin raziskovala družinsko drevo in ugotovila, da priimek Tomažin sega vse do leta 1501, morda še dlje .
V Knapih je Lovro Demšar leta 1953 prvi v vasi kupil radio. Vsak četrtek zvečer se je zbirala vsa vas v njihovi kuhinji in poslušala Četrtkov večer .
Bukovščica danes
Danes je Bukovščica mirna vas s 146 prebivalci . Ohranja svojo bogato kulturno in zgodovinsko dediščino – od arheoloških najdišč, cerkve sv. Klemena, spominskih obeležij iz časa NOB do številnih ljudskih zgodb in imen, ki jih domačini še danes negujejo.
Leta 2026 bo v Loškem muzeju na ogled razstava The Bukovščica Case Study, ki bo predstavila arheološke raziskave in najdbe iz tega edinstvenega najdišča v Selški dolini .
Nazadnje posodobljeno: april 2026
📡 Podatki: Ecowitt, Weather Underground, ARSO, Windy
🙏 Hvala za obisk in lep pozdrav iz Bukovščice, s spoštovanjem, 💖